Ena od neinvazivnih preiskav je tudi ultrazvok trebuha, saj omogoča vpogled v organe trebušne votline brez sevanja. Uporablja se tako v preventivne kot diagnostične namene.
Prednost je v tem, da je ultrazvok trebuha varen, neboleč in hiter postopek. Gre za slikovno metodo, ki uporablja zvočne valove visoke frekvence. Zdravnik z ultrazvočno sondo pregleda notranje organe, slika pa se v realnem času prikazuje na monitorju.
Ko opravimo ultrazvok trebuha, lahko pregledamo naslednje organe:
- jetra: velikost, spremembe, ciste in morebitne tumorje;
- žolčnik in žolčne vode: žolčni kamni in znaki vnetja;
- trebušna slinavka;
- ledvice in sečila: kamni, zastajanje urina in vnetja;
- vranico;
- sečni mehur: polnost, stene in morebitne spremembe;
- velike trebušne žile, vključno z aorto.
Ultrazvok trebuha je pogosto potreben pri neprestani bolečini v trebuhu ali sumu na kamne v žolčniku oziroma ledvicah. Na ultrazvok trebuha napotijo tudi ob nenavadnih krvnih izvidih (na primer povišanih jetrnih vrednostih), ob sumu na tumorje ali ciste oziroma kot del preventivnega pregleda, še posebej ob družinski obremenjenosti.
Preiskava je preprosta: pacient leži na hrbtu, zdravnik na trebuh nanese gel in sondo premika po različnih predelih. Postopek je neboleč, lahko pa je ob nanosu gela nekoliko žgečkljiv. Traja od nekaj minut do približno 30 minut.
Priprava: priporočljivo je, da je pacient tešč vsaj 6 ur in se izogiba gaziranim pijačam. Če gre za oceno sečnega mehurja, je pogosto treba popiti več tekočine (po navodilu zdravnika). Takrat ultrazvok trebuha najbolje prikaže stene mehurja in morebitne spremembe. Dodatna prednost je hitra dostopnost rezultatov ter široka uporabnost pri različnih boleznih; preiskava je primerna za vse starostne skupine, vključno z otroki in nosečnicami.